17.01.2012

Aktivna hiša in mnenje strokovnjaka

Moja hiša prihodnosti je projekt, ki bo že v bližnji prihodnosti postal standard gradnje.

Kako ocenjujete trenutne razmere na področju lesene montažne gradnje v Sloveniji?

Montažna gradnja v Sloveniji je vedno bolj razširjena in vse bolj kakovostna. Lesenih montažnih objektov, postavljenih pred dvajsetimi ali tridesetimi leti, skoraj ni mogoče primerjati z zdajšnjimi, saj so razlike zelo velike.
Dandanes se pri gradnji stanovanjskih objektov govori le še o energijsko učinkovitih oziroma nizkoenergijskih gradnjah, zato tako zidane kot lesene montažne novogradnje izpolnjujejo zakonsko predpisane normative glede potrebne energije za ogrevanje in ohlajanje. Pomembno pa je, da je prav lesena montažna gradnja ena izmed najbolj ekoloških in zagotavlja prijetno bivalno ugodje. Dodatna prednost je zagotovo hitrost gradnje, saj je v današnjem hitrem tempu življenja krajši čas gradnje objekta pomemben dejavnik pri odločanju.
Zanimivo in težko razumljivo je predvsem to, da čeprav lesena gradnja na področju stanovanjskih stavb v Sloveniji predstavlja manjši delež vseh novogradenj, le okoli 10 odstotkov, lahko pri naših ponudnikih montažne gradnje zasledimo izredno visoko raven kakovosti. Zato je opaziti pozitiven trend pri povečevanju lesene gradnje. Ta trend nam narekujejo tudi mednarodne smernice, kjer lesena gradnja predstavlja pomembno izhodišče ne le za nizkoenergijsko, temveč tudi za nizkoemisijsko gradnjo z izjemnimi zdravstvenimi in varnostnimi vidiki.

Kje so priložnosti oziroma potencial lesene gradnje, da se njen delež pri novogradnjah še poveča? Kako se lahko vključi tudi stroka oziroma industrija?

Novi lesni materiali in moderne tehnologije obdelave skupaj s tradicionalnimi metodami lesene gradnje vodijo v novo kakovost in oblike lesenih zgradb. Takšen izziv je na primer tudi kombinacija lesa in stekla. Gradnja z lesom v kombinaciji z ustreznimi in pravilno usmerjenimi steklenimi površinami predstavlja velik potencial pri gradnji energijsko učinkovitih objektov. Skozi leta razvoja so se namreč močno izboljšale toplotnoizolacijske in trdnostne lastnosti stekla, kar omogoča, da lahko z velikimi steklenimi površinami, obrnjenimi predvsem na južno stran, ne le osvetlimo bivalne prostore, temveč zagotovimo tudi ogrevanje s sončno energijo. V tem je velik potencial prihodnosti. Najnovejše raziskave, ki smo jih v ta namen izvedli na Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Mariboru, so pokazale, da lahko tudi kompleksnejša oblika in s tem večja površina južne fasade ob optimalnem deležu trislojne zasteklitve zagotavlja izboljšane energijske razmere v stavbi, saj so lahko sončni energijski pribitki večji od transmisijskih izgub.
To lahko precej vpliva na nadaljnje smernice pri projektiranju lesenih montažnih objektov, saj je do zdaj veljalo, da naj bodo objekti z vidika energijske učinkovitosti čim bolj enostavni.

S stalnim sodelovanjem industrije in univerze, torej stroke in znanosti, bo na tem področju mogoče storiti še marsikaj. Tako bodo lahko tudi montažni stanovanjski objekti drznih in kompleksnih oblik ter hkrati ob pravilni uporabi kombinacije lesa in zasteklitve kar najbolj energijsko učinkoviti.V tem kontekstu razumem tudi promocijski oziroma vzorčni primer montažne hiše v Dragočajni, v občini Medvode. S tem projektom Slovenija sledi nekaterim projektom, ki predstavljajo koncept aktivne hiše in so bili predstavljeni že številnih evropskih državah. Zanimiva dopolnitev pa je predviden sistem sončne elektrarne na strehi, ki glede na projekcije za nadaljnji razvoj omogoča manjšo odvisnost od javnih električnih omrežij in samooskrbo z energijo. Tukaj želijo vključiti tudi električni avtomobil, ki bo nekakšen hranilnik za pridobljeno sončno energijo.
Osnovni cilj tovrstnih projektov je predvsem, da s hišo za poskusno bivanje že danes predstavimo koncepte, za katere menimo, da bodo v bližnji prihodnosti postali standard gradnje. Projekt vidim kot neko začetno interakcijo, v katero bi v nadaljnji fazi lahko vključili tudi primere energijskih sanacij stanovanjskih objektov, ki so z vidika energije precej večji zalogaj kot novogradnje in so glavni porabnik energije iz stanovanjskega fonda.

Avtor: red. prof. dr. Miroslav Premrov, univ. dipl. ing. grad., Fakulteta za gradbeništvo, Univerza v Mariboru

Partnerji pri gradnji projekta moja hiša prihodnosti